Še preden vstopimo
v Sadnikarjevo hišo na Šutni 33, se že srečamo s
prvimi starimi umetno kovaškimi izdelki, obešenimi
na dvoriščni strani na fasadi današnje garaže.
Veža
pa je že povsem muzejska. V njej je velika zbirka
starega hladnega orožja, razstavljene so cerkvene
skulpture, okovje in ključi - od romanskega stila
do sodobnejših, viteška oprema (iz leta 1617).
Tu so v Nürnbergu kupljena gotska Mati božja,
baročni kip sv. Mihaela (1740), relief Poklon
svetih Treh kraljev (iz 16. stoletja, Velikovec
na Koroškem). Iz nekdanje Graščine Zalog pri Moravčah
izvirajo baročna skrinja iz leta 1594 in dva lesena
paža z grbom, iz nekdanje graščine na Križu pa
meč za obglavljanje (iz 16. stoletja). Med še
mnogimi drugimi eksponati omenimo samo še več
kot 30.000 let star skelet jamskega medveda (Ursus
peleus).
Poleg veže sta v pritličju zbirki
namenjeni dve sobi. V obeh je veliko stilnega
pohištva različno častitljive starosti, tako da
lahko med drugim občudujemo več sto let stari
kredenci - prva, z Lutrovima rožama na krilnih
vratih, je iz 16. stoletja in iz podgorske cerkve,
druga pa je 600 let stara kredenca iz Mekinjskega
samostana,.
Vhodni portal v prvo sobo je,
tako kot naprej v drugo, posebna umetnina.Vrata
in podboji so obsežen spretno izrezljan romantično
navdahnjen izdelek poklicnega rezbarja Lojzeta
Kozjeka (v Kamnik je prišel 1920. leta). Na vratih
so še citrice (izdelal jih je nek kmet iz Podgorja
pri Kamniku) - viseče kroglice, ki ob nihanju
udarjajo po napetih strunah, te pa prijetno zazvenijo.
V prvi sobi je velika zbirka
raznobarvnih umetno brušenih kozarcev, 300 let
stara kitajska vaza iz napokanega porcelana, zanimivo
zgodnjebaročno pohištvo kot je omarica za steklene
predmete iz graščine Zgornje Perovo iz 17. stoletja,
lesen kip svetopisemske Eve v Duererjevem slogu.
Zanimiva je tudi večja zbirka cinaste posode in
vrčev. Med slikami so posebej dragocene Grad Zaprice,
delo Maksima Gasparija, Študija starca Ivane Kobilice,
še zlasti pa izrez oltarne slike, umetnina znamenitega
slikarja Tintoretta (Iacopo Robusti, 1518-1594).